Svetovanje v postopkih - ocene invalidnosti - Medobčinsko Društvo Invalidov Goriške

POVEZAVE SPLETNIH VSEBIN ZPIZ-a

(Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)

Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delna invalidska pokojnina
Pravica do poklicne rehabilitacije, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo
Pravica do premestitve na drugo delovno mesto in nadomestilo za invalidnost
Pravice in postopek uveljavljanja pravic na podlagi invalidnosti po 1. 1. 2003
Usposabljanje delovnih invalidov za zaposlitev

====================================================

1. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delna invalidska pokojnina

Pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine ima delovni invalid III. kategorije invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez poklicne rehabilitacije, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa.

Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega gre le tistim zavarovancem, ki so bili ob nastanku invalidnosti zavarovani kot zaposleni v Republiki Sloveniji, državljanom Republike Slovenije zaposlenim pri tujcih, brezposelnim zavarovancem, samozaposlenim in kmetom.

Čas, ki ga delovni invalid s pravico do delne invalidske pokojnine prebije v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, se šteje kot polni delovni čas.

1.1. Odmera delne invalidske pokojnine

Delna invalidska pokojnina se zavarovancu odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

Delna invalidska pokojnina se v primeru, ko invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala ob nastanku invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske), odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic iz obveznega zavarovanja.

Delna invalidska pokojnina se osebi, ki ni vključena v obvezno zavarovanje, odmeri najmanj v višini najnižje pokojnine, to je 35% najnižje pokojninske osnove.

Tako odmerjena delna invalidska pokojnina se poveča:

za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen in je zato premeščen na drugo delovno mesto,
za 40%, če izgubi delo brez lastne volje ali krivde.

Povečana delna invalidska pokojnina lahko znaša največ 80% invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

Delna invalidska pokojnina, odmerjena od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, se zmanjša:

za 30%, če zavarovanec po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje.

Odmerjena delna invalidska pokojnina se usklajuje enako kot pokojnine.

1.2. Zagotavljanje delne invalidske pokojnine

Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje delno invalidsko pokojnino za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo zavarovanci po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.

2. Pravica do poklicne rehabilitacije, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije
in začasno nadomestilo

2.1 Kaj je poklicna rehabilitacija

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanec, strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko premesti na drugo delovno mesto oziroma zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje.

Poklicna rehabilitacija je tudi usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se zavarovancu ustrezno prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

2.2. Poklicna rehabilitacija je pravica in dolžnost delovnega invalida

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:

pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti,
če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in
se lahko usposobi glede na preostalo delovno zmožnost za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas.

Zavarovanec, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za delo pod pogoji in na način, kot ga določi zakon, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v posebni pogodbi o poklicni rehabilitaciji. Če zavarovanec ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v določenem roku ali če ne izpolnjuje obveznosti, določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

2.3 Poklicna rehabilitacija je lahko tudi izbirna pravica iz invalidskega zavarovanja

Pravica do poklicne rehabilitacije je lahko tudi izbirna pravica zavarovanca. Pravico do poklicne rehabilitacije lahko uveljavi:

zavarovanec, pri katerem je podana II. kategorija invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo po dopolnjenem 50 letu starosti, ker mu zaradi starosti ni zagotovljena poklicna rehabilitacija in
zavarovanec III. kategorije invalidnosti z zmanjšano ali omejeno zmožnostjo pred dopolnjeno starostjo 63 let (moški) oziroma 61 let (ženske).

Navedene kategorije zavarovancev lahko uveljavijo pravico do poklicne rehabilitacije namesto pravice do premestitve na drugo delovno mesto in nadomestila, namesto pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delne invalidske pokojnine ter namesto pravice do namestila za invalidnost v primeru, če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma ni bil obvezno zavarovan.

2.4. Načini poklicne rehabilitacije

Poklicna rehabilitacija se uresničuje na različne načine, ki morajo biti prilagojeni sposobnostim delovnega invalida. Poklicna rehabilitacija se lahko opravi z:

usposabljanjem (šolanjem) v običajnih šolah,
usposabljanjem (šolanjem) v posebnih šolah – zavodih,
pripravo na zaposlitve v specializiranih centrih,
usposabljanjem v invalidskih podjetjih in
usposabljanjem (poklicni treningi) pri delodajalcih.

Posebna oblika poklicne rehabilitacije je tudi izobraževanje ob delu v času, ko je delovni invalid že premeščen na drugo delovno mesto, vendar se usposablja za delo po izobraževalnih programih šole ali drugem programu izobraževanja. S takšnim načinom poklicne rehabilitacije mora delovni invalid izrecno soglašati.

Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec s poklicno rehabilitacijo usposobil, če je to potrebno, da bi lahko z normalnim delovnim učinkom opravljal drugo ustrezno delo.

Uspešno končana poklicna rehabilitacija je podlaga, da zavarovanec pridobi pravico do premestitve na drugo delovno mesto pri delodajalcu oziroma pravico do zaposlitve.

2.5 Delovno razmerje v času poklicne rehabilitacije in štetje zavarovalne dobe

V času poklicne rehabilitacije ostane delovni invalid v delovnem razmerju, pri katerem je bil zaposlen ob nastanku invalidnosti. V tem času ne prejema plače, temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Delovnemu invalidu, ki je bil ob nastanku invalidnosti brezposeln, se čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

2.6 Kdo zagotovi poklicno rehabilitacijo – pogodba o poklicni rehabilitaciji

Poklicno rehabilitacijo je dolžan zagotoviti delodajalec, pri kateremu je bil delovni invalid pri nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. Če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil v delovnem razmerju oziroma je bil brezposelen ali ni bil zavarovan, mu poklicno rehabilitacijo zagotovi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

Pravica do poklicne rehabilitacije se uresniči na podlagi pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ki jo podpiše delovni invalid, njegov delodajalec in Zavod za pokojninsko in invalidsko, če pa zavarovanec ni bil v delovnem razmerju oziroma zavarovan, pa namesto delodajalca podpiše pogodbo Zavod RS za zaposlovanje.

S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se natančno določi oblika oziroma način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji. S pogodbo se določijo tudi druge pravice in obveznosti pogodbenih strank.

Stroške poklicne rehabilitacije nosi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

2.7. Druge pravice v zvezi s poklicno rehabilitacijo

V zvezi s poklicno rehabilitacijo lahko pridobi zavarovanec še nekatere druge pravice, in sicer:

pravico do prilagoditve prostorov in delovnih mest na stroške Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogoča delovnim invalidom, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije uspešno poklicno rehabilitacijo in zaposlitev,
pravico do prilagoditve delovnega mesta z ustreznimi tehničnimi pripomočki, da se delovnemu invalidu omogoči usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela,
pravico do nastanitve, če je glede na oddaljenosti glede invalidovega bivališča do šole, podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb oziroma od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni priskrbljen poseben prevoz,
pravico do povračila potnih stroškov, če je delovni invalid napoten v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije in
pravica do nadomestil v zvezi s poklicno rehabilitacijo (nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo).

2.9. Prikaz nadomestil in njihove odmere v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije

Nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije se enako kot ostala nadomestila za invalidnost in delna invalidska pokojnina odmerijo v različnih odstotkih od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Odmera je odvisna od podlage za zavarovanje in delovno pravnega položaja zavarovanca. Odmerjena denarna nadomestila v zvezi s poklicno rehabilitacijo se usklajujejo enako kot pokojnine.

Odmerne odstotke v različnih delovno pravnih položajih zavarovanca prikazuje naslednja preglednica:

===============================================================

Pravice in postopek uveljavljanja pravic na podlagi invalidnosti po 1. 1. 2003

3.1. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI

Pravice na podlagi invalidnosti so pogojene z obstojem invalidnosti, ki jo ugotavlja invalidska komisija zavoda in pogoji, ki ji določa zakon.

Invalidnost je posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Vzroki za nastanek sprememb so lahko poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen in poškodba izven dela.

Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon.

Invalidnost se razvršča v tri kategorije:

I. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti; II. kategorija – če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več; III. kategorija – če zavarovanec z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerega je razporejen.

Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

Pri invalidnosti II. ali III. kategorije se obvezno ugotavlja preostala delovna zmožnost zavarovanca.

Preostala delovna zmožnost je podana:

če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ali če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa.

Drugo delovno mesto mora ustrezati zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna zlasti od:

ocene preostale delovne zmožnosti, zavarovančeve splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo, delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja.

3.2. OBVEZNOST KONTROLNIH PREGLEDOV

Pomembna novost, ki temelji na novi definiciji invalidnosti, je uvedba kontrolnih pregledov pred invalidsko komisijo, s katerimi se ponovno ugotavlja invalidnost. Kontrolni pregledi, ki so posledica opustitve »trajnosti« sprememb v zdravstvenem stanju, bodo obvezni v primerih, ko se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo pred dopolnjenim 45. letom starosti. Opravljali se bodo praviloma najmanj enkrat na vsakih pet let, lahko tudi v krajših oziroma daljših obdobjih. Kontrolni pregled se lahko določi tudi po dopolnitvi 45. leta starosti.

Če zavarovanec brez opravičljivega razloga ne pride na kontrolni pregled v enem mesecu od dneva, določenega za kontrolni pregled, se mu ustavi izplačevanje zapadlih mesečnih zneskov prejemkov iz invalidskega zavarovanja. Zadržani mesečni zneski se mu izplačajo, če pride na pregled v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled. Če pa pride na pregled po preteku enomesečnega roka, pa se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se pričnejo izplačevati šele od prvega dne naslednjega meseca po opravljenem kontrolnem pregledu.

3.3. KAKO UVELJAVITI PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA?

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo:

zavarovanca oziroma njegovega zakonitega zastopnika, osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija, se le-ta zahteva od osebnega zdravnika zavarovanca.

Ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. To je pomembno zaradi trajanja postopka, saj mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.

V Uradnem listu RS je objavljen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ureja organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda, postopek pri podaji izvedenskega mnenja, seznam obvezne medicinske dokumentacije in sestavine popolne delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se poda na predpisanem obrazcu, ki je objavljen v Uradnem listu RS.

V Uradnem listu RS so objavljeni:

Splošni akti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

- Obrazci:

V postopkih za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se od 1.1.2003 dalje uporabljajo obrazci, ki so pomembni tudi za osebne zdravnike ( obrazci za uvedbo postopka) in delodajalce ter njihove pooblaščene zdravnike (obrazci za delovno dokumentacijo).

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja (OBR. IZ 1 ), Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z vprašalnikom ( OBR. IZ 2 ), Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine ( OBR. IZ 3 )

Obrazci za delovno dokumentacijo:

Navedeni splošni akti in predpisani obrazci so dostopni tudi na spletnih straneh zavoda.

3.4. PRAVICA DO INVALIDSKE POKOJNINE

Pravica do invalidske pokojnine gre zavarovancu na podlagi :

I. kategorije invalidnosti, II. kategorije invalidnosti, brez preostale delovne zmožnosti, če je zavarovanec ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let ter II. ali III. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 61. letu starosti (ženske) oziroma 63. letu starosti (moški).

3.5. PRAVICE NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI:

Pravica do poklicne rehabilitacije z usposobitvijo za delo s polnim delovnim časom in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ki gre zavarovancu na podlagi II. kategorije, če je invalidnost nastala do dopolnjenega 50. leta starosti. Po končani poklicni rehabilitaciji pa gre zavarovancu II. kategorije invalidnosti pravica do premestitve na drugo delovno mesto ter začasno nadomestilo.

Pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom in pravica do nadomestila za invalidnost, ki gre zavarovancu II. kategorije s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 50. letu starosti in zavarovancu III. kategorije invalidnosti, ko je poklicna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, ki gre zavarovancu III. kategorije invalidnosti v primeru, ko zavarovanec ne more več delati s polnim delovnim časom, temveč le z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar vsaj s polovico polnega delovnega časa.

3.6. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC NA PODLAGI PREOSTALE
DELOVNE ZMOŽNOSTI

Pravice na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobi zavarovanec, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženske) in:

je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na pokojninsko dobo, ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Zavarovanci, ki so samozaposleni in kmetje, pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja v primeru II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če izpolnjujejo tudi druge določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ti pogoji so izpolnjeni, če pokojninska doba zavarovanca pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se strokovno imenuje delovna ene četrtine računa od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od dopolnjenega 26. leta starosti.

V delovna leta se zavarovancu ne šteje:

čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in čas, v katerem je bil prijavljen pri Zzavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.

Če se zavarovancu čas študija, čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije ali čas, v katerem je bil prijavljen pri Zzavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba šteje v zavarovalno dobo, to vpliva na način računanja delovnih let zavarovanca z višjo oziroma visoko ali univerzitetno izobrazbo.

V tem primeru se delovna leta računajo od tiste starosti zavarovanca, kakršno se dobi, če se od 23 oziroma 26 let odšteje v mesecih dopolnjena zavarovalna doba v prej naštetih obdobjih.

3.7. TRAJANJE PRAVIC NA PODLAGI INVALIDNOSTI

Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih z zakonom

USPOSABLJANJE DELOVNIH INVALIDOV ZA ZAPOSLITEV

Prevzem stroškov programa usposabljanja delovnih invalidov za zaposlitev oziroma premestitev.V katerih primerih Zavod sofinancira usposabljanje delovnih invalidov?

Zavod lahko prevzame stroške programa usposabljanja delovnih invalidov za zaposlitev oz. premestitev na drugo ustrezno delovno mesto, če je za zaposlitev, ohranitev delovnega mesta oz. premestitev delovnih invalidov, katerih izobrazba, usposobljenost in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, potrebno usposabljanje za pridobitev dodatnih funkcionalnih znanj in delovnih izkušenj na delovnem mestu v skladu s programom usposabljanja, ki ga pripravi delodajalec.

Kako uveljaviti sodelovanje Zavoda?

Delodajalec uveljavlja sodelovanje zavoda pri zagotavljanju sredstev za kritje stroškov izvedbe programa usposabljanja v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja oz. na podlagi dokončne odločbe zavoda o priznani pravici s pisno vlogo, ki mora vsebovati:

program usposabljanja z navedbo ciljev, vsebine, nosilcev, trajanja in namena programa,
stroškovnik izvedbe programa,
pogodbo o zaposlitvi za delovnega invalida za nedoločen čas oziroma pogodbo o zaposlitvi za brezposelnega delovnega invalida za določen čas.

Potrebo po dodatnem usposabljanju delovnega invalida ugotavlja invalidska komisija Zavoda.

Katere stroške krije Zavod?

V okviru kritja stroškov izvedbe programa usposabljanja zavod lahko krije:

stroške inštruktorja oz. mentorja,
stroške dodatnega usposabljanja,
plačilo storitev izvajalcem zaposlitvene oz. poklicne rehabilitacije, ki so opredeljene v programu usposabljanja,
nadomestilo dela plače delovnemu invalidu v času usposabljanja.

Obveznosti delovnega invalida, delodajalca in pristojne območne enote se natančneje opredelijo v pogodbi o sofinanciranju programa usposabljanja.

Skupna višina stroškov

Mesečna višina sredstev za izvedbo programa usposabljanja znaša 30% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem sklenitve pogodbe.

Svetovanje v postopkih – ocene invalidnosti