Zjutraj smo se pred društvom zbrali
in se proti Dolenjski odpeljali,
da spoznali bi življenje Lojzeta Slaka
in Čebelji svet in njegov muzej obiskali.
Zaspani še in po temi smo se do Loma pripeljali
tam se prebudili in se s kavico okrepčali.
Proti Mirni Peči smo nadaljevali pot
in se v muzeju naužili glasbenih dobrot.
O glasbenem velikanu veliko so nam povedali,
ogledovali smo si harmonike in zlate plošče
pa tudi kasete, noše in vse slike otroške.
Pevci zapeli so nam njegove pesmi, poslušali smo in bili resni.
Pa še obiskali smo Čebelji paviljon,
kjer brenčalo je čebelic cel milijon.
Tudi v hišo Toneta Pavčka smo vstopili,
si ogledali film in se kulturno obogatili.
Novo mesto nas je sončno že čakalo
da bi nam svoje lepote pokazalo.
Sredi mesta ponosno stoji spomenik Leonu Štuklju,
na hribčku pa Kapitelj sedi z razgledom na vse štiri strani.
Pa še čez trg smo se sprehodili,
Si pivo Dolga brada privoščili in se s kavico počastili.
Željni ta pravega cvička do Matjaževe domačije smo krenili,
kjer še toplo pehtranovo potico za dobrodošlico dobili.
V kleti nam je Matjaž rdečega cvička nalil,
zapel nam zdravljico in nas v kaščo napotil.
Tam nam je film o cvičku pokazal,
nam še cvička nalil, ki nam je jezik namazal.
Njegova hčerka, ki bila je cvičkova princesa,
z nami je nazdravila in nam kruha in sira prinesla.
Gospodinja nam je razkazala s slamo krito domačijo,
kjer pod njeno streho vsi za cviček delajo in živijo.
Potem do prijetne gostilne smo se zapeljali,
da bi se po celodnevnem »šihtu« dodobra okrepčali.
Odlično gobovo juho smo dobili, pa še okusno pečenko s prilogo
in solato ter sladico s cvičkom zalili.
S seboj imeli smo vodičko pa še harmonikaša dva,
ki cel dan sta nategovala meh in z vici in glasbo skrbela za naš nasmeh.
Nekateri so celo zaplesali in se na plesišče »odpeljali«
saj prišla je še ena skupina, tako da družba je bila fina.
Zahvalili smo se za odlično večerjo in proti domu krenili
in se brez postanka do Gorice vozili.
Tudi šoferju gre naša zahvala da srečno domov nas je pripeljal.
Lepo in zabavno smo se imeli, ker za nas so vsi poskrbeli.
Napisala članica Bremec Marija